Trump trdi, da sta se Izrael in Libanon dogovorila za 10-dnevno prekinitev ognja

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je desetdnevno prekinitev ognja med Izraelom in Libanonom, ki jo je danes naznanil predsednik ZDA Donald Trump, opisal kot priložnost za zgodovinski mirovni sporazum. Ob tem je sicer vztrajal pri razorožitvi libanonskega gibanja Hezbolah in dodal, da bo izraelska vojska ostala na jugu Libanona.

"Imamo priložnost, da z Libanonom sklenemo zgodovinski mirovni sporazum," je Netanjahu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal v nocojšnjem televizijskem nagovoru, potem ko je Trump naznanil desetdnevno prekinitev ognja med Izraelom in Libanonom.

Netanjahu je povedal še, da se je po telefonskem pogovoru s Trumpom strinjal s premirjem, "natančneje z začasnim premirjem za 10 dni," potem ko je Izrael po njegovih besedah v zadnjih tednih dobival pobude iz Libanona, v katerih so pozivali k neposrednim mirovnim pogajanjem. To se po besedah izraelskega premierja ni zgodilo že več kot 40 let, poroča izraelski spletni portal Ynet.

Netanjahu je sicer dodal, da namerava vztrajati pri razorožitvi libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, ki ga podpira Iran, njihovi borci pa se na jugu Libanona še naprej spopadajo z izraelskimi silami. Te bodo po navedbah premierja kljub prekinitvi ognja ohranile prisotnost v desetkilometrskem pasu ob meji med državama, ki ga je opredelil kot "razširjeno varnostno območje".

Generalna skupščina Združenih narodov je opravila obvezno razpravo o uporabi veta v Varnostnem svetu ZN, pri čemer je velika večina držav kritizirala potezo Rusije in Kitajske, ki sta 7. aprila z vetom blokirali arabski predlog resolucije o varni plovbi skozi Hormuško ožino.

V razpravi je bilo slišati številne kritike na račun Rusije in Kitajske, med izjemami pa je bil veleposlanik Irana Amir Said Erevani, ki je veta opredelil kot pravočasna, upravičena in nujna. Besedilo predloga je bilo namreč po njegovih besedah enostransko in ni upoštevalo temeljnih vzrokov krize - nezakonite in brutalne agresivne vojne proti Iranu, ki sta jo sprožila Izrael in ZDA.

Blokado Hormuške ožine s strani ZDA je označil za hudo kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Irana, ki predstavlja jasen akt agresije na mednarodno pravo. "V zadnjih 40 dneh sta Izrael in ZDA prekoračila vse pravne, moralne in humanitarne meje, vendar smo se kljub našemu globokemu nezaupanju do ZDA v dobri veri vključili v pogajanja in ostajamo previdno optimistični," je še dejal iranski veleposlanik.

Eden od poslancev, ki v libanonskem parlamentu zastopa gibanje Hezbolah, je danes dejal, da bo libanonsko oboroženo gibanje spoštovalo desetdnevno prekinitev ognja, ki jo je danes razglasil ameriški predsednik Trump, če bo Izrael ustavil napade na Libanon, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Mi v Hezbolahu bomo previdno spoštovali premirje - pod pogojem, da gre za popolno prenehanje sovražnosti proti nam in da Izrael tega ne bo izkoristil za izvedbo kakršnih koli atentatov," je danes v odzivu na Trumpovo napoved prekinitve ognja dejal Hezbolahov poslanec Ibrahim al Musavi, navaja AFP.

Ob tem se je zahvalil Iranu, da je "izvajal pritisk v korist Libanona". Dogovora o prekinitvi ognja v Libanonu po njegovih besedah ne bi bilo, če Teheran prejšnji teden ne bi znova zaprl Hormuške ožine v odziv na smrtonosen val izraelskih napadov na Libanon, medtem ko se visoki politični predstavniki Izraela, ZDA, Irana in posrednika Pakistana niso mogli zediniti o tem, ali dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom, ZDA in Iranom vključuje tudi Libanon.

Francoske oblasti so pozdravile napoved predsednika ZDA Trumpa, ki je oznanil desetdnevno prekinitev ognja v Libanonu, hkrati pa poudarile, da se mora "uresničiti tudi v praksi". Prekinitev ognja, ki naj bi začela veljati ob 23. uri po srednjeevropskem času, so pozdravili tudi v Bruslju, v Rimu in na Dunaju.

Libanonski predsednik Joseph Aoun je zavrnil telefonski pogovor z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, ki ga je za danes napovedal ameriški predsednik Donald Trump, ob sklicevanju na vire v Bejrutu poročajo tuje tiskovne agencije. Aoun je sicer danes govoril s Trumpom in se mu zahvalil za mirovna prizadevanja.

Iran je bil marca največji izvoznik blaga prek Hormuške ožine, medtem ko se je obseg pošiljk iz drugih zalivskih držav drastično zmanjšal, kažejo podatki podjetja Kpler, ki se ukvarja z analizo energetskega trga. Pošiljke zalivskih držav prek ožine so z izjemo Irana upadle za več kot 90 odstotkov.

Iran je običajno peti največji izvoznik surovin, kot so surova nafta in drugi naftni derivati, utekočinjeni zemeljski plin ter suhi razsuti tovor, vključno z gnojili, prek Hormuške ožine.

Marca se je izvoz Irana preko ožine zmanjšal za 26 odstotkov v primerjavi s povprečjem preteklih 12 mesecev. Pošiljke Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Iraka in Katarja so se medtem zmanjšale za po najmanj 96 odstotkov, so pokazali podatki podjetja Kpler.

Katar, ki je običajno eden glavnih dobaviteljev utekočinjenega zemeljskega plina, je marca prek ožine izvozil 45.000 ton butana in propana, utekočinjenega zemeljskega plina pa sploh nič.

Bahrajn in Kuvajt v marcu nista prevažala blaga skozi Hormuško ožino.

Surova nafta je marca predstavljala 81 odstotkov iranskega izvoza prek te ožine, kar je več od povprečja zadnjih 12 mesecev, ki je znašalo 62 odstotkov.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi se danes po telefonu pogovarjal z libanonskim predsednikom Josephom Aounom.

V Izraelu so napovedi, ki jih je oznanil ameriški predsednik Donald Trump, za razliko od Bejruta potrdili. Libanonski predsednik Aoun je sicer poudaril, da je prekinitev ognja glavno izhodišče za pogajanja z Izraelom.

Po navedbah libanonskih varnostnih virov in poročanju državnih medijev so izraelske sile danes uničile še zadnji preostali most, ki je povezoval južni Libanon s preostankom države.

Izraelska letala so popolnoma uničila most Kasmija, je poročala libanonska tiskovna agencija NNA. Izrael je območje južno od reke Litani s tem odrezal od preostalega dela države in ga praktično osamil.

Most je bil po poročanju nemške tiskovne agencije dpa že poškodovan v prejšnjih napadih, sedaj pa je Izrael uničil še zadnje preostale dele.

Po besedah visokega libanonskega varnostnega uradnika pregledujejo škodo, ki je nastala po napadu na most, ki se nahaja na poti med mestoma Tir in Sidon.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske pa je dejal, da zračne sile niso napadle samega mostu, temveč so ciljale območje ob njem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

ZDA bodo s pomorsko blokado iranskih pristanišč vztrajale, dokler bo to potrebno, je danes dejal ameriški obrambni minister Pete Hegseth. Ponovil je, da Iranu ne bodo dopustili jedrske oborožitve, kar da bodo dosegli zlepa ali zgrda. Teheranu je svetoval, naj premišljeno izbere nadaljnje korake, saj se mu v nasprotnem primeru slabo piše.

Hegseth je na skupni novinarski konferenci z načelnikom generalštaba ameriške vojske Danom Cainom poudaril, da bo ameriška blokada iranskih pristanišč trajala tako dolgo, kot bo to potrebno. Po njegovih besedah jim blokada ne predstavlja posebnega bremena, ker da jo izvajajo z manj kot desetimi odstotki svojih pomorskih sil, navaja britanski BBC.

Tako kot mnogi drugi predstavniki ameriške administracije, na čelu s predsednikom Donaldom Trumpom in podpredsednikom J. D. Vanceom, je tudi Hegseth znova poudaril, da Iranu ne bodo dopustili, da bi pridobil jedrsko orožje, kar da bodo dosegli zlepa ali zgrda. "Ministrstvo za vojno bo poskrbelo, da Iran nikoli ne bo imel jedrskega orožja," je dejal.

Ob grožnjah z nadaljnjim uničenjem je Teheranu svetoval, naj premišljeno izbere naslednje korake. "Gledamo vas," je sporočil iranskemu vodstvu, češ da so pripravljeni na ukaz predsednika Trumpa za takojšnje ukrepanje, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Če se bo Iran odločil narobe, ga čakata blokada in bombardiranje," je zagrozil Hegseth in dodal, da se ZDA vseskozi le krepijo, medtem ko islamska republika "izkopava svoje preostale izstrelitvene naprave in rakete, ne da bi jih lahko nadomestila".